Antivirusni programi

AVG_6744

(Photo credit: AVG Technologies)

Pri vsaki stvari nas opozarjajo na zaščito, tako preventivno z vitamini, kot na zaščito pred nezgodami in nesrečami. Marsikdo pa v vsej tej zmešnjavi pogosto pozabi na zaščito računalnika z antivirusnim programom. Zakaj ga potrebujemo?

Na svojem računalniku nas ima večina shranjenih precej dokumentov, vse od slik, videov, besedilnih datotek pa do – bančnih certifikatov. Računalniški virus lahko skorajda primerjamo z biološkim virusom, saj se je podobno sposoben sam širiti po sistemu in okužiti večino datotek, ki jih imamo shranjene na računalniku. Nekateri virusi so samo nadležni. Torej ne povzročajo skorajda nobene dodatne škode kot upočasnitev delovanja računalnika, drugi so namenjeni vohunjenju, spet tretji pa nam lahko odtujijo pomembne podatke ali pa povzročijo, da nad samim delovanjem računalnika popolnoma izgubimo nadzor. Viruse lahko vsebujejo različne datoteke, ki jih najpogosteje snamemo s spleta ali pa dobimo preko e-pošte, nekateri pa se prenašajo tudi z uporabo fizičnih medijev.

Možnosti okužb računalnika je torej ogromno, vsem pa je skupno nekaj: v kolikor bomo uporabljali kvaliteten antivirusni program, bomo možnost okužbe če ne že popolnoma preprečili vsaj drastično zmanjšali. Danes antivirusni programi ne delujejo več samo kot preprečevalci virusov in vohunskih programov, ampak bodo skrbeli tudi za tako imenovan starševski nadzor, blokiranje neželene pošte ter vzpostavljali požarni zid na vašem računalniku.

Kot tudi drugi programi so tudi antivirusni programi na voljo tako v plačljivi različici, kot tudi odprtokodni. Pri downloadanju takšnega programa je potrebno biti pozoren predvsem na to, da program »vlečemo« iz zaupanja vredne strani, saj nekatere strani pod pretvezo antivirusnega programa ponujajo ravno nasprotno – torej virus.

Najbolj je, da se pred samo odločitvijo za vrsto antivirusnega programa posvetujemo s strokovnjakom, ki nam bo znal najbolje svetovati katera različica je za nas najprimernejša. Je pa vsekakor vredno razmišljati o kvalitetni plačljivi možnosti, saj letna licenca za antivirusni program v nasprotju s prepričanjem mnogih sploh ni tako cenovno neugodna. Nas pa lahko zavaruje pred visokimi stroški reševanja podatkov in ponovnega nalaganja celotnega računalniškega sistema, da ne omenimo kar precej ostalih težav, ki jih okužba z računalniškim virusom prinese s sabo.

Enhanced by Zemanta

Računalniki skozi zgodovino

Old School

(Photo credit: TarynMarie)

Računalniki so se v človeški zgodovini pričeli pojavljati že zelo zgodaj. V času med leti 2700 in 2300 pred Kristusom se je pojavil abakus ali abak, ki mu današnji računalniki po načinu delovanja sicer niso kaj prida podobni, so mu pa podobni po namenu. Računalniki kot so bili abaki so služili za izračunavanje preprostih matematičnih operacij. Računalniki so v času Pascala (1642) z njim dobili že nekoliko bližjo podobo, ki ustreza današnji.

Pascal je razvil prvi pravi računski stroj, ki je bil sestavljen iz serije lažjih vrtljivih koles. Kmalu po Pascalu so računalniki dobili novo zmožnost: Leibniz (1690) je ustvaril takšne, ki smo zmogli seštevati, odštevati, množiti, deliti in kvadrirati. Naslednji veliki preboj, ki so ga prejeli računalniki, se je zgodil v času Babbageja (1812), ki danes velja za očeta sodobnega računalništva. Računalniki so z njim dobili sposobnost avtomatiziranega izvrševanja operacij, kar pomeni, da pri tem človeški poseg do določene mere ni bi več potreben.

Računalniki so bili sposobni izračunati logaritemske tabele in jih izpisati na papir. Vendar pa se Babbagejevi računalniki niso končali pri prvem modelu, ampak so z drugim modelom dobili še enoto, v kateri so bili shranjeni ukazi in vmesni podatki, ki jih računalniki potrebujejo za izvrševanje operacij. V kasnejšem obdobju so se računalniki še nadalje razvijali, vendar pa so večji tehnološki preboj dosegli v poznih štiridesetih letih prejšnjega stoletja z von Neumannom. Slednji je iznašel način, po katerem so lahko računalniki beležili podatke in ukaze v istem računalniškem jeziku. To je omogočilo, da so se neposredno v računalniku shranili ukazi, ki jih danes imenujemo računalniški programi.

Računalniki so danes zgrajeni na tako imenovani von Neumannovi arhitekturi: tako so na eni strani vhodne enote, ki vnašajo neobdelane podatke, na drugi pa so izhodne enote, ki tako ali drugače prikazujejo obdelane podatke. Računalniki pri tem uporabljajo spominsko enoto za shranjevane surovih in obdelanih podatkov s pomočjo procesorske enote.

Na tej arhitekturi so zgrajeni tako današnji računalniki, kot tisti, ki so jih pri IBM-u gradili v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Tako računalniki, ki se nahajajo na naših delovnih mizah, kot tisti, ki jih prenašamo naokoli, spretno izrabljajo tehnologijo, ki jo je zasnoval von Neumann. Podobno delujejo tudi računalniki, ki se nahajajo v telefonskih aparatih, iPad-ih, iPod-ih, športnih urah, klimatskih napravah itn. Računalnik so bili v človeški zgodovini vedno sredstvo, sprva je z njimi človek lažje računal, nato je lažje delal, danes pa se z računalniki lahko tudi zabava, potuje, raziskuje in še bi lahko naštevali.

Enhanced by Zemanta